Sep 23, 2022
»Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah.«
Tudi letos začenjamo bralno sezono! Uradni začetek branja za bralno značko je 17. september, DAN ZLATIH KNJIG, ki ga praznujemo v spomin na mladinskega pisatelja Franceta Bevka. Ob tej priložnosti je Društvo bralna značka Slovenije obdarilo vse prvošolce, in sicer s slikanico Ide Mlakar Črnič z naslovom Kako sta Bibi in Gusti prezvijačila hrib.
Učenci prvih razredov matične šole so tako obiskali šolsko knjižnico, košaške prvošolce pa je obiskala knjižničarka.
Kako veseli so bili otvoritve bralne sezone in prejetega knjižnega poklona, si lahko ogledate v galeriji fotografij.
Nastja Ferk
Sep 12, 2022
V ponedeljek, 12.9.2022 smo se učenci in učitelji četrtih in petih razredov odpravili na Pikin festival v Velenje. Na ustvarjalnih delavnicah smo izdelali različne izdelke. Pika Nogavička nas je popeljala tudi v center mesta, kjer smo se na trgu lahko posladkali s čalapinkami, se igrali igre in sodelovali na delavnicah na stojnicah. Na poti domov smo delili svoja doživetja, pokazali svoje izdelke in si zapeli Pikino pesem.
Jul 1, 2022
Tako, zdaj pa smo doma, predčasno. Težko v danem trenutku rečemo, da je “vse za nekaj dobro”, saj bi še bili radi v tem idiličnem kotičku Slovenije. Malo nam je podkurila “bolezen”. Sum, da nas zboli več, je botroval temu, da smo bili po nasvetu in posvetu sklepčni pri odločitvi, da odidemo domov. Rada bi na kratko predstavila še zadnjo noč, ko smo spali na prostem in jutro po odločitvi, da tabor zapustimo.
Okoli desete zvečer se nam je uspelo namestiti v okolici kmetije Zavratnik na mestu pri igralih. Vodnik Miran se je odločil, da bo spal z nekaj pohodniki, ki so se pogumno odločili, da prvič prespijo noč pod milim nebom. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bilo nebo posuto z zvezdami. Kar hitro se na prostem niso več prižigale naglavne lučke, ker je očke premagal spanec. Zjutraj smo pohiteli in še enkrat fotografirali speče “vreče”. Iz nekaterih so že kukale vesele očke.
Manj veselo je bilo po tem, ko smo po zajtrku razglasili odhod. Pa vendar, zakaj sem se odločila na kratko opisati še odhod. ZARADI IZJEMNIH OTROK, KI SO BILI IZJEMNO PRIDNI, je tudi odhod potekal brez vsakih zapletov. Tudi, ko se je avtobus med potjo pokavril, STE BILI IZJEMNI, DRAGI OTROCI TABORA.
Vse pisne pohvale dobite ali po pošti ali na drušvu. Z Bojano bova poskušali urediti vse do 5. julija, če ne uspeva, pa vsekakor do začetka pouka.
Vsi vodniki od Matjaža, Špele, Mirana, Romana, Bojane in Marjane smo hvaležni vam, starši, za zaupanje, VAM, DRAGI OTROCI – UDLEŽENCI TABORA, pa rečemo lahko samo to, da nam je pomenilo druženje z vami veeeeliko in še več. Morda pa se še vidimo v takšni postavi.
V imenu vseh pozdrav vsem od poročevalke Marjane Noč
Jun 28, 2022
Pozdrav v dolino!
Če najprej gledate fotografije in se potem posvetite še besedam, sporočamo, da ni nihče poškodovan, imeli smo tečaj prve pomoči in zato imamo toliko »ranjencev« v dopoldanskem delu dneva.
Jutro, kot običajno, rekreacija, tokrat jo je vodil vodnik Roman, zajtrk in danes »nikamor«. Jutro smo namenili občudovanju okolice našega bivanja in čakanju na medicinsko osebje, saj smo imeli na urniku dopoldan osnove prve pomoči.
Medicinski sestri sta prispeli ob desetih in razdeljeni v dveh skupinah smo pridno delali. Najprej smo poslušali, potem pa praksa. Vadili smo oživljanje, povijali ranjence, na koncu pa nam je fizioterapevka Hana demonstrirala nekaj vaj za varno izvajanje počepov in razgibavanje celega telesa.
Do kosila smo ustvarjalno zapravljali čas v delavnicah. Skupina dečkov in dva vodnika pa so še pred kosilom odšli nabirat drva, saj bomo danes sami pekli hrenovke za večerjo!
Po počitku pa AKCIJA! Formirali smo štiri skupine in na idličnem igrišču odigrali tekme me dvema ognjema. Ni pomembno, kdo je zmagal, pomembno pa je, da smo se ves čas prijetno zabavali, predvsem pa smo se “napasli” lepot, ki so obkrožale igrišče.
Pozno popoldan so se nad nami začeli poditi oblaki in napovedovali nevihto. Joj, to pa se ne sme zgoditi! Danes vendar pečemo hrenovke. Vodnica Bojana je takoj organizirala protideževni ples.
Očitno smo bili s plesom dovolj prepričljivi, saj je vreme zdržalo. Uspeli smo zakuriti ogenj, pripraviti žerjavico in seveda končno smeli pečti hrenovke. Pa ne samo hrenovke, tudi jabolka smo pekli. Večerja na prostem je bila odlična ideja.
Med vsem tem prijetnim vrvežem pa je nekdo obležal. Naša vodnica Špela je zbolela. Kadar zbolimo, se moramo odpočiti. Ker je povsod lepo, doma pa najlepše, smo Špeli dovolili, da sme domov. Škoda, draga Špela, zeeeeelo te bomo pogrešali, pozdravi se in se zagotovo še vidimo na taborih!
Danes poročajo deklice in sicer iz sobe 4 PRIJATELJICE Ema, Kim in Mia ter iz sobe 14 PLANINKI Neja in Tjaša. Takole pravijo!
Pošiljamo pozdrave s planinskega tabora. Zelo uživamo, kljub temu vas pogrešamo. Zabavamo se, hodimo v gore, telovadimo zjutraj … Danes nam je bilo najbolj všeč, da pečemo hrenovke in jabolka.
Lahko noč, pozdravljajo vas zadovoljni otroci in vodniki.
Jun 27, 2022
Pozdravljeni, starši, tete in strici, babice in dedki … otroci pravijo, da vsi čakate na sporočila. Kot smo napovedali, najprej dan predstavimo skozi odrasla očala, na koncu pripnemo še sporočila vaših otrok. Danes poročajo fantje iz sobe št. 17 – JEGERMAJSTRI, Matic, Mark, Gašper, Martin,
Jutro je, jasno in lepo, sveže … v domu je potekalo živahno življenje že od šeste naprej, saj so se nekateri po včerajšnjem dnevu prehitro spočili.
Zunaj tišina, pogled počiva na zelenih površinah, živali so že na paši, psička Neli se razveseli našega prihoda na rekreacijo in teče kar z nami.
Zajtrk, ocenjevanje sob, komisija je bila zelo stroga! Menda to vodi v napredek … ha ha ha! Ob Kekčevi pesmi je potekalo dvigovanje zastave. Danes sta imela to čast najmlajša dva, Vid in Žan.
Štejemo se, formiramo skupine in hop na avtobus. Popeljal nas bo v dolino, od koder krenemo proti Robanovemu kotu.
Prvi izlet je bolj »mile« narave, saj ni hudih vzponov in ga zmoremo vsi. Kolona je strnjena, pa spet potegnjena, vsekakor pa pod nadzorom vodnikov, saj se večkrat ustavimo in občudujemo lepote, ki nas obkrožajo. Pohod do Robanovega kota traja dobro uro in pol. Čudovito, vsi se zgnetemo v senco košate smreke okoli katere se vijejo miza in klopi. Okrepčamo se in krenemo nazaj, pot nazaj je jasno, da je hitrejša! No, naša niti ni bila, vedno se zgodi kdaj kaj nerodnega. Ni pomembno kdo, nekdo je pozabil pod smreko svoj nahrbtnik. Seveda smo to ugotovili prepozno, vodnik in nesrečni pozabljivec sta se vrnila po nahrbtnik, ostali pa smo imeli neplanski počitek, tudi prav! Avtobus nas je že čakal in odplejal nazaj na Zavratnikovo kmetijo, kjer je spet dišalo po dobrotah!
Po kosilu je sledil počitek, menili smo, da bo dolg, ampak energije imamo za izvoz. Popoldanske aktivnosti smo pričeli predčasno, menjavali smo se na igralih, žogi, pri vozlanju planinskih vozlov in spoznavali fraktalno risbo.
Včeraj zvečer so na drevesih kmetije Zavratnik pognale štiri velike žoge, prilagamo osvetljene dokaze! Kako jih je uspelo posaditi na drevo, je zgodba, da te kap! Prvo žogo z drevesa so želeli naši »nogometaši« sklatiti z drugo žogo, pa ni šlo in tako smo sadili žoge. Dve smo uspeli spraviti »na varno«, dve sta nas počakali vse do danes popoldan, ko sta pogumna vodnika Matjaž in Roman s pomočjo lestve in dolgega kola vendarle »obrala« do konca obe žogi z drevesa. Bravo!
Vroče je, pred večerjo se še nekateri ohladimo v sobah, nekateri so vztrajni na prostem. Ta vztrajnost je pripomogla temu, da so na Zavratnikovih drevesih ponovno pognale žoge. Fantom je uspelo spet “nenačrtno” dve brcniti med veje. Bodo počakale do jutri. Očitno je postalo »obiranje« žog priljubljen popoldanski šport na kmetiji.
Večerja, špageti, solata, lubenica … v vrsti se vračamo po repete, spet odlično za kuho! Po večerji se zberemo na prostem. Nekaj navodil ne bo škodilo. Morda sta samo lakota in vročina botrovala površnosti dežurnim pri mizi, le te so ostale nepospravljene. Potem pa še nekaj družabnih iger, klepet in lahko noč! Dan je bil čudovit in kaj menijo naši je JEGERMAJSTRI?!
Vtisi naših iz sobe 17, JEGERMAJSTRI Matic, Mark, Martin, Gašper pravijo takole:
Bil je prvi pravi celi dan na planinskem taboru. Zjutraj smo imeli telovadbo in potem nas je čakal dolg pohod. Po kosilu smo se igrali zunaj, nekateri so se učili vezati vozle na različne načine, nekateri so risali risbe ali pa so delaali oboje. Naš najljubši del dneva je bila večerja, saj smo jedli špagete s paradižnikovo omako in lubenico.
Lahko noč, pozdravljajo vas zadovoljni otroci in vodniki.
Jun 26, 2022
Dober večer ali morda že dobro jutro?!
Bivamo sicer ne nad 1000 metrov, pa vendar, v tej čudoviti naravi tudi povezave počasi »lezejo«, zato je morda že v dolini ponedeljek, pri nas pa še nedelja.
Vsak dan bomo oddali dva poročila, eno »odraslo« in eno skozi očala vaši/naših otrok.
Prvo poročilo je malo daljše, ostala bodo ravno pravšnja.
Torej, dragi starši, v vseh šolah v naravi, v vseh kolonijah, na vseh taborih … velja enak nagovor: ne iščite na fotografijah svojih otrok, morda je ravno ta hip »odletel« iz kadra, na fotografijah si oglejujete dogodke … Če že zasledite svojega otroka, ne prestrašite se, če je kislega obraza, nič ni narobe, ravno v tistem hipu mu je ponagajal žarek in se je nakremžil. Torej vsak dan vam poročamo, kaj se dogaja, vsak dan fotografiramo, kaj se dogaja. Poročila oddajamo brez zvoka, tu ne velja »zvok in slika, da se šika«, pač pa slika in beseda, da bomo poskušali pričarati vse lepote, ki nas obkrožajo in da se boste lažje »preselili« med naše dogodke … prekrasno se imamo in tako bo veljalo do konca.
Že ob devetih zjutraj smo se zbrali vodniki, vsi ostali pa do desete ure in krenili … Po poti ni bilo težav niti s slabostjo niti z domotožjem. Prihod in razdelitev po sobah je potekala pred kosilom, potem pa smo komaj čakali, da se posedemo v jedilnico, saj so omamne dišave odličnega kosila kar vabile. Do treh smo počivali, no, bolj obiskovali po sobah, potem pa je sledil obhod po okolici turistične kmetije Zg. Zavratnik … noro lepo! Po ogledu pa so sledile delavnice, kjer smo najprej izdelali logotipe sob, saj jih bomo ocenjevali. Najboljše čakajo nagrade! Jupi! Razdelili smo se v pet skupin in izdelali iz trakov barve kitke, da bomo vodniki lažje nadzirali varno hojo na pohodih in seveda v takšnih skupinah bomo tudi tekmovali v orientaciji, vozlanju in tudi zabavnih igrah.
Po pletenju kitk smo izdelali še markacije, brez markacij ni varnih planinskih poti. Jutri bodo varovale naše nahrbtnike.
Večerja! Noro. Palačinke! No, saj je bila tudi odlična močna juha, toda na palačinkah smo puščali poglede in od palačink smo si oblizovali prstke.
Utrujenost že počasi načenja nas vse. Po večerji smo se zbrali samo še za pogovor in navodila za jutrišnji dan. V ponedeljek nas čaka prvi pohod, Robanov kot. Nahrbtniki morajo biti pripravljeni že danes.
Zdaj pa še vtisi naše Eme Č, Samante in Maše iz sobe štev.15, MEDUZE
Okoli uro in pol smo se vozili z avtobusom. Ko smo prišli, smo se razdelili v skupine in odložili kovčke, ter odšli na kosilo. Potem smo se šli razparkirat. Ko smo zaslišali piščal, smo stekli ven in sedli na klopce. Odšli smo na kratek pohodek. Ko smo prišli nazaj, smo narisale na naš list meduze in ga obesile na sobo. Šle smo se igrat gnilo jajce. Nato smo pletli kitke iz blaga in barvale markacije. Ko smo končale, smo šli na večerjo, nato pa v sobe. Ko smo spet slišale piščalko, smo stekle ven in poiskale svoje markacije. Na markacije smo napisale svoja imena. Potem smo odšle v sobo, se stuširale in umile zobe.
Po dvaindajseti uri se bo dom vsak dan ovil v nočni mir. Lahko noč, pozdravljajo vas zadovoljni otroci in vodniki.
