PLANINSKO DRUŠTVO MARIBOR – MATICA – ZGORNJI ZAVRATNIK – predčasni konec

Tako, zdaj pa smo doma, predčasno. Težko v danem trenutku rečemo, da je “vse za nekaj dobro”, saj bi še bili radi v tem idiličnem kotičku Slovenije. Malo nam je podkurila “bolezen”. Sum, da nas zboli več, je botroval temu, da smo bili po nasvetu in posvetu sklepčni pri odločitvi, da odidemo domov. Rada bi na kratko predstavila še zadnjo noč, ko smo spali na prostem in jutro po odločitvi, da tabor zapustimo.

Okoli desete zvečer se nam je uspelo namestiti v okolici kmetije Zavratnik na mestu pri igralih. Vodnik Miran se je odločil, da bo spal z nekaj pohodniki, ki so se pogumno odločili, da prvič prespijo noč pod milim nebom. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bilo nebo posuto z zvezdami. Kar hitro se na prostem niso več prižigale naglavne lučke, ker je očke premagal spanec. Zjutraj smo pohiteli in še enkrat fotografirali speče “vreče”. Iz nekaterih so že kukale vesele očke.

Manj veselo je bilo po tem, ko smo po zajtrku razglasili odhod. Pa vendar, zakaj sem se odločila na kratko opisati še odhod. ZARADI IZJEMNIH OTROK, KI SO BILI IZJEMNO PRIDNI, je tudi odhod potekal brez vsakih zapletov. Tudi, ko se je avtobus med potjo pokavril, STE BILI IZJEMNI, DRAGI OTROCI TABORA. 

Vse pisne pohvale dobite ali po pošti ali na drušvu. Z Bojano bova poskušali urediti vse do 5. julija, če ne uspeva, pa vsekakor do začetka pouka.

Vsi vodniki od Matjaža, Špele, Mirana, Romana, Bojane in Marjane smo hvaležni vam, starši, za zaupanje, VAM, DRAGI OTROCI – UDLEŽENCI TABORA, pa rečemo lahko samo to, da nam je pomenilo druženje z vami veeeeliko in še več. Morda pa se še vidimo v takšni postavi.

V imenu vseh pozdrav vsem od poročevalke Marjane Noč

 

PLANINSKO DRUŠTVO MARIBOR – MATICA – ZGORNJI ZAVRATNIK, SREDA, 29. 06. 2022

Prebudilo nas je kislo jutro. Vsake toliko časa smo zaslišali škrabljanje dežnih kapelj. Toda preden je prav začelo deževati, se je že trudilo sonce, da bi pokazalo nekaj sončne volje.

Dež nam ne sme ponagajati, saj nas je čakal pohod na Klemenčo jamo. Tja pa res ne želimo zamuditi, saj je tam prelepo.

Žal je nekaj naših pogumnih pohodnikov danes ostalo na kmetiji, saj se niso počutili dovolj dobro, da bi se podali na pot. Pot sicer ni težka, je pa dovolj dolga, da nas zmuči, če se nismo dovolj polnili z energijo. Vodnica Marjana je ostala z njimi, saj gredo žal trije domov. Najboljša oskrbnica na najboljši kmetiji pa je poskrbela, da niso bili lačni, saj je za njih pripravila odlično kosilo, da se okrepijo.

Tudi fotografije danes ne bodo zložene od jutra do večera po vrstnem redu, saj nas je bilo kar nekaj fotografov, in ker nismo bili vsi na enem mestu ob istem času, se računalniku »ni dalo« zložiti po vrsti. Tudi fotografij ni toliko kot ostale dni, saj je bil »gospod računalnik« zelo izbirčen in nikakor ni sperejel vseh posnetkov. Pa nič zato! Pomembno je, da boste vsaj nekaj videli.

Po zajtrku in ocenjevanju sob nas je pred vhodom že čakal avtobus, ampak zastavo še moramo dvigniti v našem taboru, danes sta imela to čast Ivan in Kevin. Ocene bomo izvedeli šele zvečer, saj nas vreme preganja. Ker pa so oblaki ves čas nesramno viseli nad nami, smo zaplesali še protideževni ples.Včeraj je pomagalo!

Hitro po deveti uri smo krenili z avtobosom do Logarske doline in potem peš po nezahtevni poti.

Koča na Klemenči jami leži na razgledni Klemenškovi planini, kjer se spogleduje z mogočnimi vrhovi nad znamenito Logarsko dolino. Bilo je prelepo, vreme je držalo, pa tudi hrana je bila dobra. Danes smo namreč imeli kosilo kar na Koči pri Klemenči jami, ponudili so nam odlični ričet in najboljši štrudl.

Vračali smo se popoldan. Pričakovali bi, da bi malo odpočili, pa nis(m)o. Igra se nadaljuje do večerje na igrišču in na igralih. Večerjo smo imeli uro prej, kajti danes ni navaden dan. Moramo se pripraviti na spanje pod milim nebom.

Prav zdaj potekajo priprave. Najprej higiena, potem primerna obleka, spalne vreče, podloge, nagalvne lučke. Joj, kakšen vrvež.

Ups! Še to glede ocenjevanja sob, komisija je zelo stroga, ampak pred spanjem na prostem bomo izvedeli, da so kljub temu padale prve petice.

Kako bomo končali današnji večer/noč vam poročamo jutri. Priložili bomo tudi fotogarfije. Zagotovo bo lepo, saj so se oblaki poskrili, zato upamo na jasno noč.

Vam, dragi otroci in vodnica Špela, ki bi morali biti z nami, pa velik objem v dolino. Pogrešaaaaaaaaamooooo vas, še se bomo videli! 

Danes poročajo KRALJEVI ORLI  Lucian, Kevin, Taj, Ivan iz sob 2 in 3!

 Pravijo takole: današnji dan je bil odličen, ker smo šli na dolg pohod. In česa se najbolj veselimo? Spanja na prostem! Upamo tudi, da veste, da pogrešamo mariborsko domovino! Hahaha. Kmalu se vidimo.

 

Lahko noč, pozdravljajo vas zadovoljni otroci in vodniki.

 

PLANINSKO DRUŠTVO MARIBOR – MATICA – ZGORNJI ZAVRATNIK, TOREK, 28. 06. 2022

Pozdrav v dolino!

Če najprej gledate fotografije in se potem posvetite še besedam, sporočamo, da ni nihče poškodovan, imeli smo tečaj prve pomoči in zato imamo toliko »ranjencev« v dopoldanskem delu dneva.

Jutro, kot običajno, rekreacija, tokrat jo je vodil vodnik Roman, zajtrk in danes »nikamor«. Jutro smo namenili občudovanju okolice našega bivanja in čakanju na medicinsko osebje, saj smo imeli na urniku dopoldan osnove prve pomoči.

Medicinski sestri sta prispeli ob desetih in razdeljeni v dveh skupinah smo pridno delali. Najprej smo poslušali, potem pa praksa. Vadili smo oživljanje, povijali ranjence, na koncu pa nam je fizioterapevka Hana demonstrirala nekaj vaj za varno izvajanje počepov in razgibavanje celega telesa.

Do kosila smo ustvarjalno zapravljali čas v delavnicah. Skupina dečkov in dva vodnika pa so še pred kosilom odšli nabirat drva, saj bomo danes sami pekli hrenovke za večerjo!

Po počitku pa AKCIJA! Formirali smo štiri skupine in na idličnem igrišču odigrali tekme me dvema ognjema. Ni pomembno, kdo je zmagal, pomembno pa je, da smo se ves čas prijetno  zabavali, predvsem pa smo se “napasli” lepot, ki so obkrožale igrišče.

Pozno popoldan so se nad nami začeli poditi oblaki in napovedovali nevihto. Joj, to pa se ne sme zgoditi! Danes vendar pečemo hrenovke. Vodnica Bojana je takoj organizirala protideževni ples.

Očitno smo bili s plesom dovolj prepričljivi, saj je vreme zdržalo. Uspeli smo zakuriti ogenj, pripraviti žerjavico in seveda končno smeli pečti hrenovke. Pa ne samo hrenovke, tudi jabolka smo pekli. Večerja na prostem je bila odlična ideja.

Med vsem tem prijetnim vrvežem pa je nekdo obležal. Naša vodnica Špela je zbolela. Kadar zbolimo, se moramo odpočiti. Ker je povsod lepo, doma pa najlepše, smo Špeli  dovolili, da sme domov. Škoda, draga Špela, zeeeeelo te bomo pogrešali, pozdravi se in se zagotovo še vidimo na taborih!

Danes poročajo deklice in sicer iz sobe 4 PRIJATELJICE Ema, Kim in Mia ter iz sobe 14 PLANINKI Neja in Tjaša. Takole pravijo!

Pošiljamo pozdrave s planinskega tabora. Zelo uživamo, kljub temu vas pogrešamo. Zabavamo se, hodimo v gore, telovadimo zjutraj … Danes nam je bilo najbolj všeč, da pečemo hrenovke in jabolka.

Lahko noč, pozdravljajo vas zadovoljni otroci in vodniki.

 

PLANINSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA – ZGORNJI ZAVARTNIK – PONEDELJEK, 27.6.2022

Pozdravljeni, starši, tete in strici, babice in dedki … otroci pravijo, da vsi čakate na sporočila. Kot smo napovedali, najprej dan predstavimo skozi odrasla očala, na koncu pripnemo še sporočila vaših otrok. Danes poročajo fantje iz sobe št. 17 – JEGERMAJSTRI, Matic, Mark, Gašper, Martin,

Jutro je, jasno in lepo, sveže … v domu je potekalo živahno življenje že od šeste naprej, saj so se nekateri po včerajšnjem dnevu prehitro spočili.

Zunaj tišina, pogled počiva na zelenih površinah, živali so že na paši, psička Neli se razveseli našega prihoda na rekreacijo in teče kar z nami.

Zajtrk, ocenjevanje sob, komisija je bila zelo stroga! Menda to vodi v napredek … ha ha ha! Ob Kekčevi pesmi je potekalo dvigovanje zastave. Danes sta imela to čast najmlajša dva, Vid in Žan.

Štejemo se, formiramo skupine in hop na avtobus. Popeljal nas bo v dolino, od koder krenemo proti Robanovemu kotu.

Prvi izlet je bolj »mile« narave, saj ni hudih vzponov in ga zmoremo vsi. Kolona je strnjena, pa spet potegnjena, vsekakor pa pod nadzorom vodnikov, saj se večkrat ustavimo in občudujemo lepote, ki nas obkrožajo. Pohod do Robanovega kota traja dobro uro in pol. Čudovito, vsi se zgnetemo v senco košate smreke okoli katere se vijejo miza in klopi. Okrepčamo se in krenemo nazaj,  pot nazaj je jasno, da je hitrejša!  No, naša niti ni bila, vedno se zgodi kdaj kaj nerodnega. Ni pomembno kdo, nekdo je pozabil pod smreko svoj nahrbtnik. Seveda smo to ugotovili prepozno, vodnik in nesrečni pozabljivec sta se vrnila po nahrbtnik, ostali pa smo imeli neplanski počitek, tudi prav! Avtobus nas je že čakal in odplejal nazaj na Zavratnikovo kmetijo, kjer je spet dišalo po dobrotah!

Po kosilu je sledil počitek, menili smo, da bo dolg, ampak energije imamo za izvoz. Popoldanske aktivnosti smo pričeli predčasno, menjavali smo se na igralih, žogi, pri vozlanju planinskih vozlov in spoznavali fraktalno risbo.

Včeraj zvečer so na drevesih kmetije Zavratnik pognale štiri velike žoge, prilagamo osvetljene dokaze! Kako jih je uspelo posaditi na drevo, je zgodba, da te kap! Prvo žogo z drevesa so želeli naši »nogometaši« sklatiti z drugo žogo, pa ni šlo in tako smo sadili žoge. Dve smo uspeli spraviti »na varno«, dve sta nas počakali vse do danes popoldan, ko sta pogumna vodnika Matjaž in Roman s pomočjo lestve in dolgega kola vendarle »obrala« do konca obe žogi z drevesa. Bravo!

Vroče je, pred večerjo se še nekateri ohladimo v sobah, nekateri so vztrajni na prostem. Ta vztrajnost je pripomogla temu, da so na Zavratnikovih drevesih ponovno pognale žoge. Fantom je uspelo spet “nenačrtno” dve brcniti med veje. Bodo počakale do jutri. Očitno je  postalo  »obiranje« žog priljubljen popoldanski šport na kmetiji.

Večerja, špageti, solata, lubenica … v vrsti se vračamo po repete, spet odlično za kuho! Po večerji se zberemo na prostem. Nekaj navodil ne bo škodilo. Morda sta samo lakota in vročina botrovala površnosti dežurnim pri mizi, le te so ostale nepospravljene.  Potem pa še nekaj družabnih iger, klepet in lahko noč! Dan je bil čudovit in kaj menijo naši je JEGERMAJSTRI?!

Vtisi naših iz sobe 17, JEGERMAJSTRI Matic, Mark, Martin, Gašper pravijo takole:

Bil je prvi pravi celi dan na planinskem taboru. Zjutraj smo imeli telovadbo in potem nas je čakal dolg pohod. Po kosilu smo se igrali zunaj, nekateri so se učili vezati vozle na različne načine, nekateri so risali risbe ali pa so delaali oboje. Naš najljubši del dneva je bila večerja, saj smo jedli špagete s paradižnikovo omako in lubenico.

Lahko noč, pozdravljajo vas zadovoljni otroci in vodniki.

PLANINSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA – ZGORNJI ZAVRATNIK – NEDELJA, 26. 6. 2022

Dober večer ali morda že dobro jutro?!

Bivamo sicer ne nad 1000 metrov, pa vendar, v tej čudoviti naravi tudi povezave počasi »lezejo«, zato je morda že v dolini ponedeljek, pri nas pa še nedelja.

Vsak dan bomo oddali dva poročila, eno »odraslo« in eno skozi očala vaši/naših otrok. 

Prvo poročilo je malo daljše, ostala bodo ravno pravšnja.

Torej, dragi starši, v vseh šolah v naravi, v vseh kolonijah, na vseh taborih … velja enak nagovor: ne iščite na fotografijah svojih otrok, morda je ravno ta hip »odletel« iz kadra, na fotografijah si oglejujete dogodke … Če že zasledite svojega otroka, ne prestrašite se, če je kislega obraza, nič ni narobe, ravno v tistem hipu mu je ponagajal žarek in se je nakremžil. Torej vsak dan vam poročamo, kaj se dogaja, vsak dan fotografiramo, kaj se dogaja. Poročila oddajamo brez zvoka, tu ne velja »zvok in slika, da se šika«, pač pa slika in beseda, da bomo poskušali pričarati vse lepote, ki nas obkrožajo in da se boste lažje »preselili« med naše dogodke … prekrasno se imamo in tako bo veljalo do konca.

Že ob devetih zjutraj smo se zbrali vodniki, vsi ostali pa do desete ure in krenili … Po poti ni bilo težav niti s slabostjo niti z domotožjem. Prihod in razdelitev po sobah je potekala pred kosilom, potem pa smo komaj čakali, da se posedemo v jedilnico, saj so omamne dišave odličnega kosila kar vabile. Do treh smo počivali, no, bolj obiskovali po sobah,  potem pa je sledil obhod po okolici turistične kmetije Zg. Zavratnik … noro lepo! Po ogledu pa so sledile delavnice, kjer smo najprej izdelali logotipe sob, saj jih bomo ocenjevali. Najboljše čakajo nagrade! Jupi! Razdelili smo se v pet skupin in izdelali iz trakov barve kitke, da bomo vodniki lažje nadzirali varno hojo na pohodih in seveda v takšnih skupinah bomo tudi tekmovali v orientaciji, vozlanju in tudi zabavnih igrah.

Po pletenju kitk smo izdelali še markacije, brez markacij ni varnih planinskih poti. Jutri bodo varovale naše nahrbtnike.

Večerja! Noro. Palačinke! No, saj je bila tudi odlična močna juha, toda na palačinkah smo puščali poglede in od palačink smo si oblizovali prstke.

Utrujenost že počasi načenja nas vse. Po večerji smo se zbrali samo še za pogovor in navodila za jutrišnji dan. V ponedeljek nas čaka prvi pohod, Robanov kot. Nahrbtniki morajo biti pripravljeni že danes.

Zdaj pa še vtisi naše Eme Č, Samante in Maše iz sobe štev.15, MEDUZE

Okoli uro in pol smo se vozili z avtobusom. Ko smo prišli, smo se razdelili v skupine in odložili kovčke, ter odšli na kosilo. Potem smo se šli razparkirat. Ko smo zaslišali piščal, smo stekli ven in sedli na klopce. Odšli smo na kratek pohodek. Ko smo prišli nazaj, smo narisale na naš list meduze in ga obesile na sobo. Šle smo se igrat gnilo jajce. Nato smo pletli kitke iz blaga in barvale markacije. Ko smo končale, smo šli na večerjo, nato pa v sobe. Ko smo spet slišale piščalko, smo stekle ven in poiskale svoje markacije. Na markacije smo napisale svoja imena. Potem smo odšle v sobo, se stuširale in umile zobe.

Po dvaindajseti uri se bo dom vsak dan ovil v nočni mir. Lahko noč, pozdravljajo vas zadovoljni otroci in vodniki.

Dostopnost