Pozdravljeni, starši, tete in strici, babice in dedki … otroci pravijo, da vsi čakate na sporočila. Kot smo napovedali, najprej dan predstavimo skozi odrasla očala, na koncu pripnemo še sporočila vaših otrok. Danes poročajo fantje iz sobe št. 17 – JEGERMAJSTRI, Matic, Mark, Gašper, Martin,

Jutro je, jasno in lepo, sveže … v domu je potekalo živahno življenje že od šeste naprej, saj so se nekateri po včerajšnjem dnevu prehitro spočili.

Zunaj tišina, pogled počiva na zelenih površinah, živali so že na paši, psička Neli se razveseli našega prihoda na rekreacijo in teče kar z nami.

Zajtrk, ocenjevanje sob, komisija je bila zelo stroga! Menda to vodi v napredek … ha ha ha! Ob Kekčevi pesmi je potekalo dvigovanje zastave. Danes sta imela to čast najmlajša dva, Vid in Žan.

Štejemo se, formiramo skupine in hop na avtobus. Popeljal nas bo v dolino, od koder krenemo proti Robanovemu kotu.

Prvi izlet je bolj »mile« narave, saj ni hudih vzponov in ga zmoremo vsi. Kolona je strnjena, pa spet potegnjena, vsekakor pa pod nadzorom vodnikov, saj se večkrat ustavimo in občudujemo lepote, ki nas obkrožajo. Pohod do Robanovega kota traja dobro uro in pol. Čudovito, vsi se zgnetemo v senco košate smreke okoli katere se vijejo miza in klopi. Okrepčamo se in krenemo nazaj,  pot nazaj je jasno, da je hitrejša!  No, naša niti ni bila, vedno se zgodi kdaj kaj nerodnega. Ni pomembno kdo, nekdo je pozabil pod smreko svoj nahrbtnik. Seveda smo to ugotovili prepozno, vodnik in nesrečni pozabljivec sta se vrnila po nahrbtnik, ostali pa smo imeli neplanski počitek, tudi prav! Avtobus nas je že čakal in odplejal nazaj na Zavratnikovo kmetijo, kjer je spet dišalo po dobrotah!

Po kosilu je sledil počitek, menili smo, da bo dolg, ampak energije imamo za izvoz. Popoldanske aktivnosti smo pričeli predčasno, menjavali smo se na igralih, žogi, pri vozlanju planinskih vozlov in spoznavali fraktalno risbo.

Včeraj zvečer so na drevesih kmetije Zavratnik pognale štiri velike žoge, prilagamo osvetljene dokaze! Kako jih je uspelo posaditi na drevo, je zgodba, da te kap! Prvo žogo z drevesa so želeli naši »nogometaši« sklatiti z drugo žogo, pa ni šlo in tako smo sadili žoge. Dve smo uspeli spraviti »na varno«, dve sta nas počakali vse do danes popoldan, ko sta pogumna vodnika Matjaž in Roman s pomočjo lestve in dolgega kola vendarle »obrala« do konca obe žogi z drevesa. Bravo!

Vroče je, pred večerjo se še nekateri ohladimo v sobah, nekateri so vztrajni na prostem. Ta vztrajnost je pripomogla temu, da so na Zavratnikovih drevesih ponovno pognale žoge. Fantom je uspelo spet “nenačrtno” dve brcniti med veje. Bodo počakale do jutri. Očitno je  postalo  »obiranje« žog priljubljen popoldanski šport na kmetiji.

Večerja, špageti, solata, lubenica … v vrsti se vračamo po repete, spet odlično za kuho! Po večerji se zberemo na prostem. Nekaj navodil ne bo škodilo. Morda sta samo lakota in vročina botrovala površnosti dežurnim pri mizi, le te so ostale nepospravljene.  Potem pa še nekaj družabnih iger, klepet in lahko noč! Dan je bil čudovit in kaj menijo naši je JEGERMAJSTRI?!

Vtisi naših iz sobe 17, JEGERMAJSTRI Matic, Mark, Martin, Gašper pravijo takole:

Bil je prvi pravi celi dan na planinskem taboru. Zjutraj smo imeli telovadbo in potem nas je čakal dolg pohod. Po kosilu smo se igrali zunaj, nekateri so se učili vezati vozle na različne načine, nekateri so risali risbe ali pa so delaali oboje. Naš najljubši del dneva je bila večerja, saj smo jedli špagete s paradižnikovo omako in lubenico.

Lahko noč, pozdravljajo vas zadovoljni otroci in vodniki.

Dostopnost