Dober večer ali morda že dobro jutro?!
Bivamo sicer ne nad 1000 metrov, pa vendar, v tej čudoviti naravi tudi povezave počasi »lezejo«, zato je morda že v dolini ponedeljek, pri nas pa še nedelja.
Vsak dan bomo oddali dva poročila, eno »odraslo« in eno skozi očala vaši/naših otrok.
Prvo poročilo je malo daljše, ostala bodo ravno pravšnja.
Torej, dragi starši, v vseh šolah v naravi, v vseh kolonijah, na vseh taborih … velja enak nagovor: ne iščite na fotografijah svojih otrok, morda je ravno ta hip »odletel« iz kadra, na fotografijah si oglejujete dogodke … Če že zasledite svojega otroka, ne prestrašite se, če je kislega obraza, nič ni narobe, ravno v tistem hipu mu je ponagajal žarek in se je nakremžil. Torej vsak dan vam poročamo, kaj se dogaja, vsak dan fotografiramo, kaj se dogaja. Poročila oddajamo brez zvoka, tu ne velja »zvok in slika, da se šika«, pač pa slika in beseda, da bomo poskušali pričarati vse lepote, ki nas obkrožajo in da se boste lažje »preselili« med naše dogodke … prekrasno se imamo in tako bo veljalo do konca.
Že ob devetih zjutraj smo se zbrali vodniki, vsi ostali pa do desete ure in krenili … Po poti ni bilo težav niti s slabostjo niti z domotožjem. Prihod in razdelitev po sobah je potekala pred kosilom, potem pa smo komaj čakali, da se posedemo v jedilnico, saj so omamne dišave odličnega kosila kar vabile. Do treh smo počivali, no, bolj obiskovali po sobah, potem pa je sledil obhod po okolici turistične kmetije Zg. Zavratnik … noro lepo! Po ogledu pa so sledile delavnice, kjer smo najprej izdelali logotipe sob, saj jih bomo ocenjevali. Najboljše čakajo nagrade! Jupi! Razdelili smo se v pet skupin in izdelali iz trakov barve kitke, da bomo vodniki lažje nadzirali varno hojo na pohodih in seveda v takšnih skupinah bomo tudi tekmovali v orientaciji, vozlanju in tudi zabavnih igrah.
Po pletenju kitk smo izdelali še markacije, brez markacij ni varnih planinskih poti. Jutri bodo varovale naše nahrbtnike.
Večerja! Noro. Palačinke! No, saj je bila tudi odlična močna juha, toda na palačinkah smo puščali poglede in od palačink smo si oblizovali prstke.
Utrujenost že počasi načenja nas vse. Po večerji smo se zbrali samo še za pogovor in navodila za jutrišnji dan. V ponedeljek nas čaka prvi pohod, Robanov kot. Nahrbtniki morajo biti pripravljeni že danes.
Zdaj pa še vtisi naše Eme Č, Samante in Maše iz sobe štev.15, MEDUZE
Okoli uro in pol smo se vozili z avtobusom. Ko smo prišli, smo se razdelili v skupine in odložili kovčke, ter odšli na kosilo. Potem smo se šli razparkirat. Ko smo zaslišali piščal, smo stekli ven in sedli na klopce. Odšli smo na kratek pohodek. Ko smo prišli nazaj, smo narisale na naš list meduze in ga obesile na sobo. Šle smo se igrat gnilo jajce. Nato smo pletli kitke iz blaga in barvale markacije. Ko smo končale, smo šli na večerjo, nato pa v sobe. Ko smo spet slišale piščalko, smo stekle ven in poiskale svoje markacije. Na markacije smo napisale svoja imena. Potem smo odšle v sobo, se stuširale in umile zobe.
Po dvaindajseti uri se bo dom vsak dan ovil v nočni mir. Lahko noč, pozdravljajo vas zadovoljni otroci in vodniki.
